a-ppaṭividdha
, mfn. (neg. pp. of paṭivijjhati)(a) not pierced, unhurt; acc. f. tava senaṁ . . . ~aṁ
ānessāmi, Ja VI 446,26; — (b) not penetrated, not
understood; m. ~o, MN I 438,32 (samayo pi kho te
Bhaddāli ~o ahosi; = kāraṇaṁ ... na paṭividdhaṁ,
na sallakkhitaṁ, Ps); — °-catusacca, mfn., who has
not realized the four truths; gen. ~assa, Ps I 113,17
a-ppaṭividdha